TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Boris Vujčić, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 29. oktober 2026

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Cene energentov še naprej rastejo ter ustvarjajo navzgor usmerjene pritiske na inflacijske obete in navzdol usmerjene pritiske na gospodarske obete. Osnovna inflacija je do zdaj ostala večinoma stabilna in plače v sedanji fazi ne kažejo pomembnega odzivanja, vendar se posledice energetskega šoka še niso pokazale v celoti. Povečana velikost in trajanje energetskega šoka kakor tudi posledice posrednih in sekundarnih učinkov bodo verjetno potisnili inflacijo navzgor ter znižali rast. Pogoji financiranja so se od zadnje seje zaostrili, kar bo verjetno negativno vplivalo na inflacijo in rast. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni.

Ostajamo v dobrem položaju, da prebrodimo sedanjo povečano negotovost. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Najnovejši podatki kažejo, da je gospodarstvo v euroobmočju v tretjem četrtletju še naprej raslo. Storitve so po oslabitvi na začetku bližnjevzhodnega konflikta okrevale. Na predelovalne dejavnosti, digitalne storitve in izvoz pozitivno vplivajo podjetniške naložbe, povezane z umetno inteligenco. H gospodarski aktivnosti prispevajo tudi državni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Ti dejavniki naj bi rast podpirali tudi v bližnji prihodnosti. Obenem so ponovne podražitve energentov prizadele zaupanje potrošnikov, višji stroški financiranja pa bodo verjetno zavirali rast.

Stopnja brezposelnosti je avgusta ostala na ravni 6,4%. Rast zaposlenosti in obsega delovne sile ostaja umirjena, medtem ko se je produktivnost postopoma povečevala.

V srednjeročnem obdobju naj bi na domače povpraševanje spodbudno vplivalo okrevanje zaupanja in realnih dohodkov, k čemur bosta prispevala postopno upadanje cen energentov in močan trg dela. Rast naj bi še naprej podpirale investicije v umetno inteligenco ter državni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Rast izvoza naj bi se okrepila zaradi vse močnejšega tujega povpraševanja.

Za višjo potencialno rast so potrebne strukturne reforme ob podpori vzdržnih javnih financ. Javnofinančna vzdržnost je ključno sidro širše gospodarske stabilnosti. Javnofinančni odzivi na energetski šok bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni razmeram. Ključni gradniki, da bo gospodarstvo postalo bolj dinamično in odporno, so poenostavitev in poenotenje pravil na celotnem enotnem trgu v EU, pospešitev energetskega prehoda ter dokončanje unije prihrankov in naložb. Medtem ko se proces odločanja o pravnem okviru za digitalni euro premika v zaključno fazo, znova poudarjamo, da je pomembno čim prej doseči dogovor o svežnju o enotni valuti.

Inflacija

Inflacija se je zvišala s 3,2% v avgustu na 3,8% v septembru. Inflacija v skupini energentov se je izrazito zvišala na 18,9%, potem ko je avgusta znašala 14,3%. Cene dizelskega goriva in bencina so septembra dosegle nove rekordne vrednosti, kar je bilo deloma posledica povišanih rafinerijskih marž. Inflacija brez energentov in hrane se je septembra zvišala na 2,3%, potem ko je avgusta znašala 2,1%. Inflacija v skupini hrane pa se je zvišala z 1,1% na 1,3%. Storitvena inflacija se je zvišala s 3,0% v avgustu na 3,2% v septembru, medtem ko se je blagovna inflacija znižala z 1,2% na 1,1%.

Kazalniki osnovne inflacije so ostali približno nespremenjeni, vendar se v zgodnjih fazah cenovne verige kažejo navzgor usmerjeni pritiski. Plačni pritiski ostajajo zmerni. Sredstva za zaposlene na zaposlenega so se v drugem četrtletju povečala za 3,3%, kar je manj kot v prvem četrtletju (3,6%), medtem ko je naraščanje produktivnosti prispevalo k zajezitvi rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Vodilni plačni kazalnik ECB nakazuje, da bo rast dogovorjenih plač v preostalih mesecih leta 2026 nihala med 2,5% in 2,8%, v prvih treh četrtletjih 2027 pa naj bi v povprečju znašala 2,6%. Inflacijska pričakovanja so se v krajših časovnih razponih povišala, toda večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj se giblje okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni v srednjeročnem obdobju.

Cene energentov so se zvišale bolj, kot je bilo predvideno v septembrskih osnovnih projekcijah strokovnjakov ECB. To bo v bližnji prihodnosti najverjetneje potisnilo inflacijo še bolj navzgor ter v prihodnjih četrtletjih ohranjalo skupno inflacijo precej nad ciljno ravnijo. Zatem naj bi upadanje cen energentov skupaj z učinkovanjem višjih obrestnih mer podpiralo vrnitev inflacije na ciljno raven.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so nagnjena navzdol. To je predvsem rezultat konflikta na Bližnjem vzhodu in nedavnih dogajanj v ruski neupravičeni vojni proti Ukrajini. Nadaljevanje motenj v dobavi energentov bi lahko povzročilo nadaljnjo in vztrajnejšo rast cen energentov, kot se trenutno pričakuje. To bi negativno vplivalo na realne dohodke, potrošnjo in naložbe. Vse slabše razpoloženje na globalnih finančnih trgih ali vse intenzivnejše prelivanje posledic na globalne trge obveznic bi lahko povzročilo zaostritev pogojev financiranja in tako zavrlo povpraševanje. K nadaljnji zaostritvi pogojev financiranja in oslabitvi zaupanja bi lahko prispevala tudi javnofinančna negotovost, s čimer bi se zmanjšale potrošnja in investicije. Ob ponovnem vzponu trgovinskih napetosti med večjimi gospodarstvi bi lahko prišlo do nadaljnjih motenj v dobavnih verigah, zmanjšanja izvoza ter oslabitve potrošnje in naložb. Nasprotno bi bila lahko rast višja, če bi se gospodarstvo in energetski trgi hitreje prilagodili motnjam, ki jih povzročajo sedanji konflikti, kot se trenutno pričakuje, ali če bi se konflikti trajno razrešili. Poleg tega bi lahko rast spodbudili tudi uvedba novih tehnologij v podjetjih v euroobmočju ter državni izdatki za infrastrukturo in obrambo, kakor tudi reforme za dvig produktivnosti in dokončanje enotnega trga EU.

Tveganja, ki spremljajo inflacijske obete, so nagnjena navzgor. To je predvsem rezultat konflikta na Bližnjem vzhodu in nedavnih dogajanj v ruski neupravičeni vojni proti Ukrajini. Energetski šok bi se lahko nadalje okrepil, vpliv na druge cene in plače pa bi bil lahko večji, kot se trenutno pričakuje. Zlasti cene plina bi se lahko zvišale, če bi bila dobava nadalje motena ali če bi neobičajno hladna zima sovpadla z nizkimi ravnmi napolnjenosti skladišč. Dlje ko bodo cene energentov ostale visoke, bolj verjetno je, da se bo širša inflacija zvišala zaradi posrednih in sekundarnih učinkov. Obnovljene trgovinske napetosti bi lahko povzročile bolj fragmentirane globalne dobavne verige, okrnile dobavo kritičnih surovin ter povečale omejitve proizvodnih zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov, ki bi jih lahko še okrepil bolj intenzivni pojav »el niño«, ter zaradi splošnejšega poteka krize v zvezi s podnebjem in naravo bi se cene hrane lahko zvišale bolj, kot je pričakovano. Nasprotno bi bila lahko inflacija nižja, če bi se sedanji geopolitični konflikti trajno razrešili ali če bi bili posredni ali sekundarni učinki, ki izhajajo iz višjih cen energentov, nazadnje manj izraziti, kot je bilo pričakovano. Bolj volatilni finančni trgi z večjim odporom do tveganja – skupaj z višjimi dolgoročnimi obrestnimi merami – bi lahko zavirali povpraševanje in s tem zniževali tudi inflacijo.

Finančne in denarne razmere

Pogoji financiranja so se od prejšnje seje zaostrili. Obrestne mere so se večinoma zvišale, tečaji delnic pa so se znižali.

Stroški tržnega dolžniškega financiranja podjetij so se zvišali s 4,0% v juliju na 4,1% v avgustu, medtem ko so bančne obrestne mere za posojila podjetjem ostale na ravni 3,8%. Medletna rast obsega bančnih posojil podjetjem se je upočasnila s 4,4% v juliju na 4,2% v avgustu in septembru, medtem ko se je izdajanje podjetniških obveznic medletno povečalo s 3,5% v juliju in 3,8% v avgustu na 4,2% v septembru. Kot je pokazala najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju, so se kreditni standardi za posojila podjetjem v tretjem četrtletju zaostrili, pri čemer so banke navajale zaskrbljenost glede ekonomskih tveganj, s katerimi se soočajo njihovi komitenti. Kljub večjim potrebam po financiranju zalog in obratnega kapitala se je povpraševanje podjetij po posojilih zmanjšalo, kar je predvsem odraz višjih obrestnih mer.

Hipotekarne obrestne mere so se zvišale s 3,5% v juliju na 3,6% v avgustu, rast hipotekarnih posojil pa se je septembra rahlo zmanjšala na 3,0%. Kreditni standardi za hipotekarna posojila so bili v tretjem četrtletju nespremenjeni, medtem ko se je povpraševanje po hipotekarnih posojilih zaradi višjih obrestnih mer znatno zmanjšalo.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo izvajati denarno politiko tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.